Struktura cene električne energije in namenska poraba prispevkov

Objavljeno: 7. 8. 2015
in Medijsko središče

Ljubljana, 6. 8. 2015 – Ministrstvo za infrastrukturo, kot pristojno ministrstvo tudi za področje energije, je pripravilo informacijo o strukturi cene električne energije in namenski porabi prispevkov.

(Povzeto s spletnega mesta Ministrstva za infrastrukturo, objava z dne, 6. 8. 2015)

Končna cena električne energije, ki se zaračunava odjemalcem električne energije je sestavljena iz naslednjih elementov:
• cene za dobavo električne energije,
• cene za uporabo omrežja,
• prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov,
• prispevka za energetsko učinkovitost,
• stroška dobavitelja (za gospodinjski odjem),
• trošarine na električno energijo in
• davka na dodano vrednost.


Cena za dobavo električne energije je od popolnega odprtja trga s 1. julijem leta 2007 postala tržna kategorija, kar pomeni, da je določena na podlagi tržnih zakonitosti s strani posameznega dobavitelja na trgu električne energije. Ceno v tem sklopu določa dobavitelj električne energije in se obračuna za vsako porabljeno kilovatno uro v večji (VT), manjši (MT) oziroma enotni (ET) tarifi. Pravno razmerje med odjemalcem in dobaviteljem je določeno s pogodbo o nakupu in prodaji električne energije in splošnimi pogoji, ki so različni glede na gospodinjski ali poslovni odjem.

Cena za uporabo elektroenergetskega omrežja, ki jo odjemalec električne energije plača za dostop do omrežij, zajema omrežnino, ter dodatka k omrežnini, ki ju določa vlada RS.

Omrežnino določa Agencija za energijo na podlagi metodologije za obračunavanje omrežnine in metodologije za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov in sistema obračunavanja teh cen. Omrežnina je namenjena plačevanju izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskih operaterjev distribucijskega in prenosnega omrežja in pokrivanju stroškov sistemskih storitev. Dodatka k omrežnini sta namenjena pokrivanju stroškov delovanja nacionalnega regulatorja energetskega trga Agencije za energijo in delovanja organizatorja trga Borzen-a, razen njegovih stroškov za izvajanje dejavnosti Centra za podpore. Oba dodatka sta vezana na porabo električne energije in se obračunavata enotno za vse odjemne skupine.

Prispevki k ceni električne energije, ki se zaračunavajo vsem končnim odjemalcem električne energije so:
• prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov (prispevek OVE in SPTE),
• prispevek energetsko učinkovitost (prispevek URE).
S prispevkom OVE in SPTE se zagotavljajo sredstva Centru za podpore pri Borzen-u za izvajanje podporne sheme za elektriko iz obnovljivih virov energije in proizvedene v soproizvodnji z visokim izkoristkom.

Prispevek za energetsko učinkovitost zbirajo vsi dobavitelji električne energije končnim odjemalcem za ukrepe za zagotavljanje prihrankov energije pri končnih odjemalcih po svojih programih in za ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti za izvajanje programa Eko sklada.

Strošek dobavitelja je strošek mesečnega nadomestila za vodenje računa, ki vključuje manipulativne stroške obdelave in pošiljanja računov.

Trošarina na električno energijo je določena s strani Vlade RS kot prihodek državnega proračuna.

Davek na dodano vrednost (DDV) je prihodek državnega proračuna.

Naloge posameznih izvajalcev gospodarskih javnih služb in javna pooblastila, za izvajanje katerih se sredstva zbirajo na podlagi cene za uporabo elektroenergetskega omrežja in prispevkov, določa Energetski zakon.

ELES d. o. o. izvaja dejavnost sistemskega operaterja, ki je obvezna državna gospodarska javna služba in med drugim zajema skrb za:
• varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje in vzdrževanje prenosnega sistema;
• razvoj sistema ob upoštevanju predvidenih potreb uporabnikov sistema, zahtev varnega in zanesljivega obratovanja sistema ter usmeritev razvojnega načrta sistemskega operaterja iz 30. člena tega zakona;
• zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti prenosnega sistema, tako da ta omogoča razumne zahteve za priključitev na sistem in za prenos energije;
• upravljanje pretokov električne energije v prenosnem sistemu in zagotavljanje sistemskih storitev;
• izravnavo odstopanj odjema, oddaje in čezmejnih prenosov v sistemu;
• posredovanje informacij, potrebnih za zagotovitev varnega in učinkovitega obratovanja, usklajenega razvoja in skladnega delovanja povezanih sistemov kateremu koli drugemu operaterju;
• zagotavljanje kakovosti oskrbe v skladu z minimalni standardi.

SODO d. o. o., izvaja dejavnost distribucijskega operaterja, ki je obvezna državna gospodarska javna služba in med drugim zajema skrb za:
• varno, zanesljivo in učinkovito obratovanje in vzdrževanje distribucijskega sistema;
• razvoj distribucijskega sistema ob upoštevanju predvidenih potreb uporabnikov sistema, zahtev varnega in zanesljivega obratovanja sistema, ter usmeritev iz razvojnega načrta;
• distribucijskega operaterja iz 30. člena tega zakona;
• zagotavljanje dolgoročne zmogljivosti distribucijskega sistema, tako da omogoča razumne zahteve za priključitev na sistem in distribucijo energije;
• zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z elektriko z ustrezno zmogljivostjo in zanesljivostjo omrežja;
• upravljanje pretokov elektrike v sistemu in zagotavljanje sistemskih storitev;
• posredovanje informacij, potrebnih za zagotovitev varnega in učinkovitega obratovanja, usklajenega razvoja in skladnega delovanja povezanih sistemov kateremu koli drugemu operaterju;
• zagotavljanje kakovosti oskrbe v skladu z minimalni standardi;
• nakup elektrike za pokritje izgub in sistemskih storitev v distribucijskem sistemu po preglednih, nediskriminatornih in tržno zasnovanih postopkih.

Borzen d. o. o, izvaja dejavnost operaterja trga z elektriko, ki je obvezna državna gospodarska javna služba in med drugim zajema:
• upravljanje bilančne sheme trga z elektriko;
• evidentiranje pogodb o članstvu v bilančni shemi, obratovalnih napovedi in zaprtih pogodb;
• izvajanje izravnalnega trga z elektriko;
• izvajanje dejavnosti centra za podpore iz 376. člena tega zakona;
• izvajanje bilančnega obračuna;
• izvajanje obračuna in poravnave poslov, povezanih z nalogami iz prejšnjih alinej;
• zbiranje, analiza in objava podatkov z namenom zagotavljanja preglednosti delovanja trga z elektriko.

Agencija za energijo je ustanovljena na podlagi Energetskega zakona kot nacionalni regulativni organ Republike Slovenije na področju trga z energijo. Agencija za energijo kot javno pooblastilo izvaja upravne in druge naloge, določene z Energetskim zakonom, uredbami Evropske unije, ki določajo pristojnost nacionalnih regulatorjev na področju energije, ali na podlagi zakona sprejetega splošnega akta agencije.

Z izvajanjem svojih nalog zagotavlja, da:
• elektrooperaterji in po potrebi tudi lastniki sistema ter elektroenergetska podjetja izpolnjujejo obveznosti, ki jim jih nalagajo ta zakon, predpisi Evropske unije in splošni akti agencije, vključno s čezmejnimi zadevami;
• operaterji prenosnih in distribucijskih sistemov zemeljskega plina in po potrebi tudi lastniki sistema ter podjetja plinskega gospodarstva izpolnjujejo obveznosti, ki jim jih nalagajo ta zakon, uredbe Evropske unije in splošni akti agencije, vključno s čezmejnimi zadevami.
• Agencija izpolnjuje in izvaja vse pravno zavezujoče odločitve ACER in Evropske komisije.
• Agencija preprečuje navzkrižno subvencioniranje med dejavnostmi prenosa, distribucije in dobave.
 

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo; več informacij lahko najdete tukaj (povezava).

Spletna stran uporablja piškotke za personalizacijo in analizo prometa.