Hitre polnilnice SODO

Namen projekta Zeleni koridorji Slovenije

S projektom Zeleni koridorji Slovenije smo v letu 2015 omogočili hitrejši razvoj elektro mobilnosti v Sloveniji. Projekt je potekal v okviru evropskega projekta “Central European Green Corridors (CEGC)“, katerega cilj je bil vzpostaviti gosto mrežo hitrih polnilnic za električna vozila na avtocestnem križu Slovenije. Odobren in sofinanciran je bil s strani Evropske komisije na osnovi javnega razpisa na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij -Trans-European Transport Network (TEN-T). Trajal je od 2014 do konca leta 2020.

 V Sloveniji je, skladno z določili Energetskega zakona EZ-1, družba SODO v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo RS, vzpostavila osnovno infrastrukturo hitrih polnilnic za električna vozila na avtocestnem križu (v nadaljevanju AC križ). Projekt se je pričel izvajati v letu 2014, na podlagi Sklepa komisije EU. V projektu, sofinanciranim s sredstvi EU, je bilo postavljeno 26 hitrih polnilnic, ki uporabnikom električnih vozil omogočajo polnjenje z 50 kW DC in hkrati 43 kW AC. Projekt postavitve 26 hitrih polnilnic na AC križu v Sloveniji je bil del projekta CEGC (srednjeevropski zeleni koridorji), kjer je bilo na koridorju držav Slovaška, Avstrija, Nemčija, Slovenija in Hrvaška postavljenih skupno 115 sodobnih hitrih polnilnic, na katerih je zagotovljena interoperabilnost in omogočen sistem roaminga. Postavitev 26 hitrih polnilnic je bila v Sloveniji zaključena in predana v uporabo v letu 2015, projekt pa se je končal konec leta 2020.

Projekt je zaključen, kaj bo s hitrimi polnilnicami v prihodnje? 

Hitre polnilnice za električna vozila so v lasti Republike Slovenije, njihov namen pa je tudi po končanem projektu ostal enak – omogočiti možnost polnjenja električnih vozil na celotnem avtocestnem omrežju. Upravljanje z njimi pa bo urejeno v skladu z Direktivo EU in slovensko zakonodajo.

 Lastnosti polnjenja električnih vozil na hitrih polnilnicah SODO

Prazne baterije električnih avtomobilov s kapaciteto od 18 do 24 kWh se do vsaj 80 odstotne kapacitete napolnijo v dobre pol ure. Električne avtomobile lahko polnimo po vseh znanih standardih za hitro polnjenje DCA-CHAdeMO, DCC-CCS/Combo in AC. DC polnjenje je mogoče do največje moči 50 kW, AC pa do največje moči 43 kW.

Seznam hitrih polnilnic SODO

Zemljevid (gremonaelektriko.si)

Zemljevid hitrih polnilnic SODO

Radovljica jug (Karavanke - Ljubljana) - od 27. 11. 2015

Radovljica sever (Ljubljana - Karavanke) - od 27. 11. 2015

Voklo zahod (Kranj - Ljubljana) - od 27. 11. 2015

Voklo vzhod (Ljubljana - Kranj) - od 27. 11. 2015

Grabonoš sever (Lendava - Maribor) - od 27. 11. 2015

Grabonoš jug (Maribor - Lendava) - od 27. 11. 2015

Dravsko polje sever (Ptuj - Maribor) - od 3. 11. 2015

Dravsko polje jug (Maribor - Ptuj) - od 3. 11. 2015

Dobrenje vzhod (Maribor - Šentilj) - od 27. 11. 2015

Dobrenje zahod (Šentilj - Maribor) - od 27. 11. 2015

Tepanje zahod (Maribor - Celje) - od 13. 10. 2015

Tepanje vzhod (Celje - Maribor) - od 3. 11. 2015

Lom zahod (Ljubljana - Koper) - od 27. 11. 2015

Lom vzhod (Koper - Ljubljana) - od 27. 11. 2015

Ravbarkomanda zahod (Ljubljana - Koper) - od 27. 11. 2015

Ravbarkomanda vzhod (Koper - Ljubljana) - od 27. 11. 2015

Šempas jug (Nova Gorica - Ljubljana) - od 27. 11. 2015

Šempas sever (Ljubljana - Nova Gorica - od 27. 11. 2015

Starine sever (Krško - Novo Mesto) - od 27. 11. 2015

Starine jug (Novo Mesto - Krško) - od 27. 11. 2015

Lukovica sever (Maribor - Ljubljana) - od 27. 10. 2015

Lukovica jug (Ljubljana - Maribor) - od 27. 10. 2015

Lopata jug (Ljubljana - Maribor) - od 13. 10. 2015

Ravne (Ljubljana - Koper - Ljubljana) - od 27. 11. 2015

Grič (Čatež) (Ljubljana - Krško - Ljubljana) - od 27. 11. 2015

Barje sever (Novo Mesto - Koper) - od 27. 11. 2015

Otvoritev hitrih polnilnic SODO

Otvoritev javne infrastrukture hitrih polnilnic za električna vozila (Tepanje, 13. oktober 2015)
Uspešno zaključen projekt izgradnje hitrih polnilnic za električna vozila na avtocestnem križu Slovenije (Maribor, 20. 12. 2015)

Partnerji projekta CEGC

Projekt CEGC je bil pomemben korak k koordinaciji in sinhronizaciji različnih evropskih projektov na področju elektro mobilnosti. Uporaba mreže polnilnih postaj za električna vozila po Evropi tako ni več le vizija, ampak je postala realnost. Študije so namreč izpostavile povečano integracijo energetskega sistema in potreb voznikov kot tudi poudarile potrebo po integraciji z informacijskimi sistemi proizvajalcev avtomobilov, kar je pripomoglo k nadaljnjemu izboljševanju sprejemanja elektromobilnosti.

CEGC je bil skupni projekt za izgradnjo čezmejne infrastrukture za hitro polnjenje električnih vozil, ki povezujejo Avstrijo, Slovaško, Slovenijo, Nemčijo in Hrvaško. Konzorcij CEGC je bil ustanovljen na osnovi razpisa TEN-T v letu 2013, in se je izvedel s pomočjo finančnih sredstev Evropske unije na področju vseevropskega transportnega omrežja. Partnerji, ki so združili moči za realizacijo tega projekta v letu 2015, so bili: VERBUND AG (- koordinator projekta), Bayern Innovativ, BMW, Mesto Zagreb, Vlada Republike Slovenije in SODO d. o. o., GreenWay, Nissan, OMV, Schrack Technik, SMATRICS, Renault-Nissan, Volkswagen, ZSE. Skupni projekt je trajal od 2013 do konca leta 2020.  

Europe's Electric Mobility Projects - TEN T Days Riga 2015 (video).

Partnerji projekta Zeleni koridorji Slovenije

V projektu Zeleni koridorji Slovenije so kot partnerji projekta sodelovale družbe Dars, Petrol in OMV pri zagotavljanju pogojev za izbiro ustreznih lokacij za postavitev hitrih polnilnic za električna vozila na avtocestnem križu Slovenije.

Pogosta vprašanja in odgovori

Pogosta vprašanja in odgovore smo razdelili na dva sklopa, splošni sklop in sklop, ki podrobneje predstavi evropski projekt CEGC, katerega partner je bila tudi Slovenija. V okviru CEGC je bil vzpostavljen slovenski projekt Zeleni koridorji Slovenije in izgrajena mreža 26 hitrih polnilnic za električna vozila na slovenskem avtocestnem križu.

Splošno

 Že sam izraz hitra polnilnica pove, da se električno vozilo veliko hitreje napolni kot pri običajnih polnilnicah. Prazne baterije električnih avtomobilov s kapaciteto od 18 do 24 kWh se vsaj do 80 odstotne kapacitete napolnijo v manj kot pol ure. Električne avtomobile lahko polnimo po vseh znanih standardih za hitro polnjenje DCA-CHAdeMO, DCC-CCS/Combo in AC.

DC polnjenje je mogoče do največje moči 50 kW, AC pa do največje moči 43 kW.

V Sloveniji imamo polnilnice, ki omogočajo polnjenje z enosmernim (DC), polnjenje s hitrim trifaznim AC polnjenjem ter enofazno AC polnjenje.

AC oz. DC so oznake za različne načine polnjenja električnih avtomobilov. To so v bistvu pomnilni vmesniki. AC omrežje je lahko enofazno ali trifazno. Lahko je s standardnim priključkom ali s priključkom s pilotno funkcijo. AC enofazno polnjenje je počasno (traja tudi do 8 ur, priporočljivo za domačo uporabo v nočnem času), trifazno AC polnjenje je hitrejše (napolni se v nekaj urah). DC je omrežje s pilotno funkcijo (omogoča komunikacijo z vozilom) in omogoča hitro polnjenje.

 KAKO POTEKA NAČIN PLAČEVANJA STORITVE POLNJENJA NA HITRIH POLNILNICAH SODO?

Storitev polnjenja na hitrih polnilnicah SODO je možno plačati na naslednje načine:

Za polnjenje v nobenem primeru ni več potrebno obiskati bencinskega servisa.

Stranke iz drugih držav lahko polnijo s svojo kartico, kartico svojega ponudnika storitev polnjenja (Smatrics, Greenway… - analogno kot je Petrolova). To poteka preko roaminga z vsemi partnerji projekta CEGC (ki tudi sami nastopajo v vlogi ponudnika storitve polnjenja) in tudi z drugimi ponudniki, s katerimi ima Petrol sklenjeno pogodbo o gostovanju (The Newmotion). V tem primeru kartico drugega ponudnika uporabnik le prisloni, izbere priključek in prične s polnjenjem.

Navodila za polnjenje (slovenski jezik)

Charging Instructions (english)

Dolžina polnjenja je odvisna od več dejavnikov, predvsem od polnilne moči in trenutne stopnje izpraznjenosti baterije. Na najhitrejših postajah, ki omogočajo polnjenje z enosmernim (DC) tokom, je prazna baterija povprečnega električnega vozila do stopnje polnitve 80 % napolnjena v manj kot pol ure. S hitrim (trifaznim AC) polnjenjem se baterija napolni v nekaj urah, počasno (enofazno AC) polnjenje pa lahko traja tudi do 8 ur, zato je najbolj priporočljiva za domačo uporabo še posebej v nočnem času, če ima uporabnik dvotarifno merjenje, ali med delovnim časom na delovnem mestu.

Praksa je pokazala, da vozniki večinoma polnijo vozila, kadarkoli lahko to enostavno storijo, in ne le takrat, ko se baterija v celoti izprazni - v tem primeru njihovim potrebam zadostijo že precej krajša polnjenja od navedenih. Primer sheme

Polnilnica z močjo 22 kilovatov z dvema priključkoma stane okrog štiri tisoč evrov, hitre polnilnice za električna vozila pa so seveda dražje. Cenovni razpon hitrih polnilnic v Evropi je med 25 in 40 tisoč EUR. Povprečna cena polnjenja prazne baterije na hitrih polnilnicah je 4,5 evrov. Za natančne podatke preglejte cenik storitve polnjenja.

Stanje na področju električnih avtomobilov v Sloveniji se je v zadnjih petih letih bistveno spremenilo na bolje. Trenutno stanje na področju električnih vozil v Sloveniji ocenjujemo kot stanje, oziroma trenutek dokončnega preboja. Še nedolgo tega si ni bilo mogoče zamisliti oglaševalskih kampanj vodilnih ponudnikov avtomobilov v Sloveniji z izpostavljanjem električne mobilnosti. To je najbolj neposreden in otipljiv dokaz stanja duha, ki smo mu priča danes pri nas. Slovenija je po deležu električnih avtomobilov na vrhu med državami, ki so se EU pridružile leta 2004. Med vsemi EU članicami pa smo skoraj na sredini.

Poleg tega je k nakupu električnih avtomobilov pripomogla tudi država, ki pod okriljem Eko sklada nudi nepovratne finančne spodbude občanom.

V Sloveniji so torej za nakup električnih vozil zagotovljene subvencije. Električna vozila so tudi oproščena plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu ter s 1. 1. 2021 oproščena tudi plačevanja davka na prometna vozila. Za nakup električnega vozila pa je možno pridobiti tudi ugoden kredit.

Cilji Slovenije ter EU od leta 2020 do 2030 so jasni. Jasni so okolijski ter klimatski izzivi na eni strani ter na drugi strani izzivi energetske neodvisnosti. Obstaja najširši konsenz glede ene rešitve na te izzive in to je dekarbonizacija.

Pri nas se porabi kar 40 odstotkov energije v prometu. Zato je elektromobilnost eden najpomembnejših, če ne najučinkovitejših sredstev za dekarbonizacijo prometa. Smer nadaljnjega razvoja je določena, je pa zelo odvisna od hitrosti razvoja tehnologij, trga, cenovnih politik in geopolitičnega dogajanja. Poti nazaj ni več! Jasno je, da nas do cilja ne bodo pripeljala samo električna vozila. Vse več bo tudi digitalizacije, inteligentnih sistemov vodenja prometa in sistemov komuniciranja med vozili ter vozili in infrastrukturo. Zagotavljanje učinkovitosti prometa in z njo energetske učinkovitosti v prometu postaja vse bolj kompleksno in zahtevno. Elektromobilnost je le del številnih odgovorov na najbolj pereče težave povezane s prometom in kakovostjo bivanja ter toliko bolj z ohranjanjem virov in zagotavljanjem sonaravnosti.

V zadnjem desetletju smo priča izjemno povečanem povpraševanju po električnih vozilih, čemur so se odzvali tudi ponudniki avtomobilov. Danes težko dobimo avtomobilskega ponudnika, ki ne bi imel vsaj en model električnega avtomobila. Paleta električnih avtomobilov se torej povečuje, z njo tudi napredek razvoja baterije. Večanje dometa je očitno, saj so še pred par leti bila na trgu dostopna električna vozila z dosegom zgolj 150 kilometrov, danes imajo posebni modeli teh avtomobilov skoraj dvakrat večji razpon in zmogljivost baterij.

Vprašanje, ki ga moramo iz vidika trajnostnega razvoja rešiti, je zagotovo kako odpadne baterije električnih avtomobilov varno razgraditi, da  le te ne ogrožajo okolja ter zdravja ljudi.

Konec 2015 je bilo po statističnih podatkih registriranih 288 električnih vozil, vključno s plug-in hibridnimi vozili in gospodarskimi vozili je bilo električnih vozil okoli 600. Konec leta 2019 pa je bilo po statističnih podatkih registriranih kar 1998 osebnih električnih avtomobilov. Skupaj z avtobusi ter motornimi tovornimi vozili je bilo konec leta 2019 registriranih 2172 električnih vozil.

Povprečna cena novega električnega vozila v Sloveniji znaša 30.000 EUR. Razpon cene za najcenejša električna vozila v Sloveniji pa se giblje med 21.000 do 35.000 EUR. V cenah niso vštete subvencije za nakup električnega avtomobila.

Vozilo samo z električnim pogonom in akumulatorji, ki jih polnimo iz električnega omrežja, je primeren za krajše, predvsem mestne vožnje razdalje od 130 in do 350 kilometrov. Nekatera vozila (kot je Tesla) lahko prevozijo tudi do 600 km.

V Sloveniji je, po zadnji raziskavi družbe SODO, kar pri 83 % službenih poteh najpogosteje zaznati razdalje med 51 in 150 km. Delež med 25 in 150 km pa znaša 2/3 vseh službenih poti. To pomeni, da električna vozila že zagotavljajo potrebe službenih poti in lahko pričakujemo,da se bo v prihodnje vse več podjetij odločalo za nakup teh vozil.

V Sloveniji je bilo leta 2015 okoli 110 javnih polnilnic, ki so bile pretežno opremljene z 2 dvema vtičnicama in omogočajo hkratno polnjenje dveh vozil. Če k temu prištejemo še polnilnice za električna vozila v zasebni lasti podjetij, je ocena, da je bilo v Sloveniji leta 2015 okoli 300 polnilnic,  konec leta 2020 pa je bilo - po oceni Ministrstva za infrastrukturo - skupaj okoli 700 polnilnih postaj za električna vozila v Sloveniji.

Eden od vidnejših ukrepov države je vsekakor subvencija za nakup električnega vozila, ki ga vse od leta 2011 podeljuje Eko sklad RS. Država pospešeno ureja podporno okolje za razmah množičnosti električne mobilnosti. V okviru projekta CEGC smo uspešno zgradili omrežje hitrih polnilnic na avtocestnem križu za električna vozila. O pospešeni državni podpori priča tudi ustanovitev medresorske delovne skupine za pripravo strategije na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi, ki bo med ostalim morala vsebovati tudi cilje v zvezi z razvojem električne mobilnosti.

Električna vozila so oproščena plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu ter bodo s 1. 1. 2021 oproščena plačevanja davka na prometna vozila. Za nakup električnega vozila je možno pridobiti tudi ugoden kredit. Slovenija je v »Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu« večkrat poudarila nujnost nadaljnjega razvoja elektromobilnosti. V dokumentu se Slovenija zavezuje, da bo zato povečala  tudi sredstva za naložbe v distribucijsko omrežje električne energije.

Glede na trenutno število električnih vozil v prometu in velikosti države je pokritost s polnilnicami za električna vozila v Sloveniji dobra. Ob pripravah na prihod na slovenski trg vodilnih avtomobilskih blagovnih znamk so strokovnjaki matičnih tovarn opravili testiranja in slovenskim strokovnjakom svetovali, kako posodobiti polnilno infrastrukturo. Ta je sedaj v dobršnem delu v skladu z najstrožjimi merili za najsodobnejša električna vozila. Poleg omrežja CEGC je naša država zarisana tudi na zemljevid super hitrih polnilnic za avtomobile znamke Tesla Motors. Zadovoljivo je tudi obstoječe omrežje 22 kW polnilnic za sorazmerno hitro trifazno polnjenje preko standardiziranega priključka Type 2.

Če pa želimo doseči cilje, s katerimi se je država zavezala v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu in zahtevam Zelenega dogovora, ki so ga sprejeli poslanci EU, bomo morali nemudoma začeti z izgradnjo večjega števila polnilnic, za zagotovitev potreb prebivalstva.

Vedno večja elektrifikacija prometa ima posledično vedno večje povpraševanje po električni energiji in predstavlja veliko bremenitev za energetski sistem. Država bo morala poskrbeti za hitro ponovno elektrifikacijo z dodatnimi vlaganji v gradnjo električnih omrežij. Zagotoviti bo potrebno vedno več sredstev za električno distribucijo ter za izobraževanje dodatnega kadra.

Razlogov za nakup je seveda več. Gre za osebno odločitev nekoga, ki želi v okolju, kjer živi, oziroma ga obišče in si ga deli z drugimi, voziti vozilo brez hrupa in brez izpustov. Vsekakor ne gre spregledati pozitivne izkušnje v vožnji z električnim vozilom. Veliko šteje tudi ozaveščenost ter osebno prepričanje in odgovoren odnos do okoljskih, klimatskih ter težav povezanih z energetsko neodvisnostjo in ohranjanjem virov. Glede na okoliščine uporabe in vrste vozila lahko že danes posameznik doseže tudi finančne prihranke z uporabo električnega vozila. Prav tako zadnji podatki iz raziskave družbe SODO kažejo na to, da lahko že danes podjetja z električnim voznim parkom veliko prihranijo saj je v povprečju kar 83 % službenih poti v razdalji od 51 do 150 km.

Pomen za državo gre vsekakor prikazati na praktičnem primeru.

PRAKTIČEN PRIMER:

Če uporabnik avtomobila na leto prevozi 30.000 kilometrov, ob povprečni porabi goriva sedem litrov na 100 km, porabi za to 21 GWh energije. V enem litru goriva je namreč 10 kWh energije. Za enak obseg voženj z električnim vozilom, ob upoštevanju sorazmerno velike porabe energije v vsakdanjem prometu, na primer 20 kWh/100 km, pa znaša letna poraba energije za mobilnost le 6 GWh. Prihranek je torej izjemen!

Predstavljen primer obrazloži, zakaj so električna vozila bolj ekološka kot vozila na notranje izgorevanje. Čeprav električna vozila porabljalo elektriko, ki je lahko proizvedena v elektrarnah na fosilna goriva, je posreden izkoristek fosilnih goriv izjemno boljši pri električnih vozilih. Toliko bolj ekološka so eklektična vozila, če pridobijo elektriko pridobljeno iz obnovljivih virov.

Ob tem znaša povprečen, neposreden izpust COavtomobila s porabo 7l/100 km, okrog 180 g CO2/km. Posreden izpust električnega avtomobila, ob upoštevanju tretjinskega deleža elektrike z ogljičnim odtisom v slovenskem omrežju pa znaša ob navedeni porabi energije manj kot 60 g CO2/km. Če uporabnik polni avtomobil na primer na polnilnicah, ki zagotavljajo zanje samo elektriko iz obnovljivih virov, je izpust CO2 ničeln. Toliko bolj, če polni baterije električnega avtomobila s pomočjo sončne elektrarne na domači strehi. Za doseganje okoljskih, klimatskih in ciljev povezanih z zagotavljanjem energetske neodvisnosti, je torej elektromobilnost za državo izjemnega pomena.

KAM SE LAHKO POSAMEZNIKI OBRNEJO PO NEODVISEN NASVET PRI NAKUPU ELEKTRIČNEGA AVTOMOBILA? Posamezniki se za nasvet lahko obrnejo na klube uporabnikov električnih vozil, kot je na primer Društvo za električna vozila Slovenije. Kot izjemno kompetentna in zmožna celostnega nasveta za električne avtomobile pa se je izkazala Sekcija trajnostne mobilnosti CER, pri Centru energetskih rešitev v ljubljanskem BTC. V sekciji so namreč združeni vsi deležniki elektromobilnosti v Sloveniji, ki zagotavljajo verigo znanja od bazičnih raziskav, industrijskih kompetenc, ponudbe električnih vozil, rešitev polnilne infrastrukture ter dobaviteljev energije, ob pomoči strokovnjakov merilnih tehnologij in vrhunskih komponent. Zato je Sekcija trajnostna mobilnost CER izjemna pri zagotavljanju pravšnjih odgovorov o električni mobilnosti. Njeni člani iz znanstveno akademske sfere in slovenske industrije sestavnih delov za globalno avtomobilsko industrijo, ki je do različnih pogonskih tehnologij nevtralna, saj izdeluje sestavne dele za vse vrste pogonov, zagotavljajo nepristranskost in nevtralnost nasvetov.


O projektu CEGC in Zeleni koridorji Slovenije

 KAJ JE PROJEKT »SREDNJEEVROPSKI ZELENI KORIDORJI« - CENTRAL EUROPEAN GREEN CORRIDORS – CEGC?

CEGC je bil skupni projekt za izgradnjo čezmejne infrastrukture za hitro polnjenje električnih vozil, ki je povezal Avstrijo, Slovaško, Slovenijo, Nemčijo in Hrvaško. Ustanovljen je bil leta 2013 in trajal do konca leta 2020.

Projekt CEGC je pomenil pomemben korak k koordinaciji in sinhronizaciji različnih evropskih projektov na področju elektro mobilnosti. Uporaba mreže polnilnih postaj po Evropi tako ni več le vizija, ampak je postala realnost. Študije so  namreč izpostavile povečano integracijo energetskega sistema in potreb voznikov kot tudi poudarjale potrebo po integraciji z informacijskimi sistemi proizvajalcev avtomobilov, kar je pripomoglo k nadaljnjemu izboljševanju sprejemanja elektromobilnosti.

Konzorcij CEGC je bil ustanovljen na osnovi razpisa TEN-T v letu 2013, in se je izvedel s pomočjo finančnih sredstev Evropske unije na področju vseevropskega transportnega omrežja. Partnerji, ki so združili moči za realizacijo tega projekta v letu 2015, so bili: VERBUND AG (- koordinator projekta), Bayern Innovativ, BMW, Mesto Zagreb, Vlada Republike Slovenije in SODO d. o. o., GreenWay, Nissan, OMV, Schrack Technik, SMATRICS, Renault-Nissan, Volkswagen in ZSE.

Projekt je zasledoval dva ključna evropska cilja:

Cilj evropskega projekta “Central European Green Corridors (CEGC)“ je bil do konca leta 2015 vzpostaviti gosto mrežo hitrih polnilnih postaj v Avstriji, na Slovaškem in v Sloveniji s povezavami do Münchna v Nemčiji in Zagreba na Hrvaškem. Poleg vzpostavitve infrastrukture je bila zagotovljena interoperabilnost in sinergija med državami, ki so bile vključene v projekt. Narejen je bil pomemben korak k lažji odločitvi voznikov za prehod na električna vozila.

S projektom Zeleni koridorji Slovenije smo omogočili razvoj elektro mobilnosti v Sloveniji. Potekal je v okviru evropskega projekta “Central European Green Corridors (CEGC)“, katerega cilj je bil do konca leta 2015 vzpostaviti gosto mreže hitrih polnilnic za električna vozila na avtocestnem križu Slovenije, kar je bilo tudi uresničeno. Projekt je bil odobren in sofinanciran s strani Evropske komisije na osnovi javnega razpisa na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij - Trans-European Transport Network (TEN-T).

V Republiki Sloveniji je družba SODO, skladno z Energetskim zakonom, v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo RS vzpostavila osnovno infrastrukturo hitrih polnilnic za električna vozila na avtocestnem križu (v nadaljevanju AC križu). V projektu, sofinanciranim s sredstvi EU, je bilo postavljenih 26 hitrih polnilnic, ki uporabnikom električnih vozil omogočajo polnjenje z 50 kW DC in hkrati 43 kW AC. Projekt Zeleni koridorji Slovenije, v okviru katerega je potekala postavitev 26 hitrih polnilnic za električna vozila, je bil del projekta CEGC, kjer je na koridorju držav Slovaška, Avstrija, Nemčija, Slovenija in Hrvaška postavljenih skupno 115 sodobnih hitrih polnilnic, na katerih je zagotovljena interoperabilnost in omogočen sistem roaminga. Postavitev 26 hitrih polnilnic je bila v Sloveniji zaključena in predana v uporabo leta konec leta 2015.

ZAKAJ JE BIL POLEG MINISTRSTVA NOSILEC PROJEKTA IZGRADNJE HITRIH POLNILNIC SODO D. O. O.?

SODO d. o. o. je po Energetskem zakonu zadolžen za razvoj osnovne javne infrastrukture hitrih polnilnic električnih vozil na avtocestnem križu. SODO d. o. o. je javno podjetje, v 100% lasti države in tesni partner ministrstva pri uresničevanju javnih politik.

Na podlagi pogodbenega razmerja med družbama SODO in PETROL, kot ponudnika storitev - Service providerja na infrastrukturi hitrih polnilnic SODO na AC križu RS, sodi v okvir nudenja storitev družbe PETROL, d. d. naslednje:

Poleg storitev polnjenja PETROL po pogodbi zagotavlja še naslednje:


V Sloveniji  je po celotni trasi avtocestnega križa 26 hitrih polnilnic za električna vozila na katerih lahko hkrati polni 52 električnih vozil. Na ravni države še ni vzpostavljene natančne, vsak hip ažurne evidence o polnilni infrastrukturi za alternativna goriva. (Je pa v nastajanju v okviru evropskega projekta IDACS.) Na podlagi podatkov ponudnikov oziroma upravljavcev polnilnic pa ministrstvo za infrastrukturo ocenjuje, da je bilo konec leta 2020 v Sloveniji že več kot 700 polnilnic za električna vozila.

Končna vrednost izvedbe projekta oz. izgradnje 26 hitrih polnilnic na avtocestnem križu v Sloveniji je znašala 1,7 mio evrov, od tega je bilo 620.000 evrov iz evropskih sredstev.

Hitre polnilnice za električna vozila imajo več standardno tehnologijo z AC/Tip 2, DC/Combo 2, kot tudi vmesnik DC/CHAdeMO, kar pomeni, da je zagotovljena kompatibilnost z večino električnih vozil na trgu. Vse polnilne postaje skupaj predstavljajo eno povezljivo omrežje. To pomeni, da je po vzpostavitvi regionalne mreže hitrih polnilnic v Avstriji, na Slovaškem in v Sloveniji, kot tudi na dodatnih polnilnih mestih na Hrvaškem in v Nemčiji voznikom in lastnikom električnih vozil omogočeno nemoteno in udobno potovanje ter polnjenje vozila tudi onstran meja.

V zadnjih petih letih, od kar je bila vzpostavljena hitra polnilna infrastruktura za električna vozila, se je število električnih vozil povečalo za 694 %, kar pomeni, da takšni mehanizmi in prijemi delujejo. Dodatno spodbudo za nakup električnega vozila predstavlja subvencija s strani Eko sklada, ugodne davčne olajšave ter oprostitev davka na prometna vozila.

Lep primer je Norveška, kjer država svojemu državljanu z davčno politiko povrne do polovico vrednosti električnega vozila. Naj ob tem dodamo, da v Sloveniji že danes pri nakupu osebnih avtomobilov na hibridni in električni pogon obstaja za pravne osebe davčna olajšava za investiranje pri davku od dohodka (ZDDPO-2) pravnih oseb. Nemčija preko njihove razvojne banke subvencionira tudi postavitev zasebne polnilne postaje za električna vozila.

Družbe Dars, Petrol in OMV so v projektu Zeleni koridorji Slovenije nastopale kot partnerji projekta pri zagotavljanju pogojev za izbiro ustreznih lokacij za postavitev hitrih polnilnic za električna vozila.

Pri načrtovanju postavitve so bili upoštevani naslednji kriteriji :


Do zamika pri rokih za postavitev prvih polnilnic za električna vozila je prihajalo predvsem zaradi revizij v postopku javnega naročanja in pa dodatnih usklajevanj pri izvedbi postopkov pridobivanja pravic razpolaganja z zemljišči predvidenimi za postavitev hitrih polnilnic. Vendar smo jih uspešno rešili in v okviru terminskih rokov tudi začeli  in končali z izgradnjo.

Ne, ne plačujejo višje omrežnine. Končni uporabniki električne energije zaradi izgradnje hitrih polnilnic na avtocestnem križu ne plačujemo višje omrežnine, saj je v ta namen Vlada RS dokapitalizirala SODO d. o. o., ki je v 100 % državni lasti.

Raziskava SODO na temo elektromobilnosti

DRUŽBA SODO od leta 2009 vsaki dve leti OPRAVlja PRIMERJALNO RAZISKAVO MED POSLOVNIMI ODJEMALCI ELEKTRIČNE ENERGIJE - PODJETJI (V RAZISKAVO JE BILO ZAJETIH več kot 500 PODJETIJ RAZLIČNIH VELIKOSTI IN DEJAVNOSTI IZ VSEH SLOVENSKIH REGIJ) V SLOVENIJI. Sklop vprašanj je MED DRUGIM namenjen tudi UPORABi ELEKTRIČNIH VOZIL V SLUŽBENE NAMENE IN O RAZŠIRITIVI VOZNEGA PARKA podjetij NA ELEKTRIČNA VOZILa.


V nadaljevanju predstavljamo povzetek te raziskave. (N=519)

Število podjetij, ki v Sloveniji razpolagajo z voznim parkom, je skoraj 80 %, kar je zelo podobno stanju iz leta 2012. Leta 2015 ugotavljamo, da ima 38 % podjetij manj kot tri vozila, 33 % podjetij štiri do devet vozil, 17 % od 10 - 20 vozil, 12 % podjetij pa v svojem voznem parku poseduje več kot 21 vozil.

V letu 2012 smo respondente prvič vprašali po povprečnih razdaljah, ki jih njihovi zaposleni opravijo na posamezni službeni poti. V letu 2015 lahko opazimo manjše spremembe glede na preteklo merjenje. Podjetja navajajo, da gre pri službenih poteh najpogosteje za razdalje med 51 in 150 km (26 %), sledijo pa jim razdalje do 25 km (20 %) ter do 26 - 50 km (17 %) in 151 - 350 km (17 %). V primerjavi z letom 2012 je zaznan porast za 6 odstotnih točk pri razdalji 51-150 km. Najredkeje zaposleni na službeni poti prevozijo več kot 350 km.

Delež podjetij, ki že imajo vozila na alternativni pogon se, glede na pretekla leta, ni bistveno spremenil in znaša 2,5 %. Po drugi strani pa je viden rahel porast podjetij, ki razmišljajo o tovrstnem nakupu v prihodnje. Vidimo, da glede na merjenje izpred dveh let govorimo o porastu v višini dveh odstotnih točk oz. dvig iz 22 na 24 %. V kolikor ta podatek primerjamo s prvim merjenjem leta 2009 je viden porast v višini 10 odstotnih točk. Hkrati se niža delež podjetij, ki o tovrstnem nakupu ne razmišljajo, vendar je delež še zmeraj relativno visok (69 %).

V odgovorih ni zaznati pomembnejših razlik glede na regijo in tip podjetja, med tem, ko zaznamo statistično značilne razlike glede na velikost podjetja. Med podjetji, ki razmišljajo o tovrstnem nakupu v prihodnje, je izrazito veliko število malih podjetij.

Podjetja, ki posedujejo vozila na alternativni pogon, smo nadalje povprašali o vrsti pogona teh vozil. V letu 2012 so bila najbolj pogosta vozila na avtoplin. Podoben odgovor je tudi leta 2015. Takšna vozila poseduje 6 podjetij, prav toliko pa jih ima tudi vozila na električni pogon, eno podjetje pa navaja tudi hibridno vozilo.

Podjetja, ki imajo električna vozila (6 podjetij v 2015) smo letos prvič vprašali o pogostosti polnjenja vozil. Tri podjetja polnijo vozila enkrat dnevno, dve podjetji enkrat tedensko in eno podjetje večkrat na teden.

V primeru, da bi zaposleni imeli vozila na električno energijo, bi jih leta 2010 lahko polnili med delovnim časom le v dobrem odstotku vprašanih podjetij, 2015 se je ta delež povišal na 3,5 % podjetij. Delež podjetij, ki razmišlja o tem, da bi priklopna mesta postavili v prihodnosti se iz leta v leto zvišuje in v letu 2015 znaša 42 %, hkrati pa 40 % podjetij o tem ne razmišlja.

Med regijami ne obstajajo razlike, razlike pa zaznamo glede na velikost podjetja, kjer med tistimi podjetji, ki navajajo, da razmišljajo o postavitvi polnilnih mest, izstopajo mala podjetja.

V letu 2015 se je v primerjavi s predhodnim merjenjem povečal delež podjetij, ki imajo eno priklopno mesto (4 podjetja), sledijo 3 podjetja z dvemi priklopnimi mesti in 2 podjetji s tremi priklopi.

V letu 2015 smo v sklopu vprašanj, ki se nanašajo na vozni park dodali novo vprašanje in sicer nas je zanimalo, kakšen je vpliv postavitve večjega števila hitrih polnilnic na nakup vozil na električni pogon. 31 % podjetij navaja, da bi to v njihovem podjetju verjetno vplivalo na nakup službenih vozil na električni pogon. Spodbuden je tudi podatek, da bi pri 18 % podjetij večje število polnilnic zagotovo vplivalo na nakup tovrstnih vozil. Skupaj torej kar 49 % podjetij podaja pozitivne odgovore.

 

Spletna stran uporablja piškotke za personalizacijo in analizo prometa.