O projektu CEGC in Zeleni koridorji Slovenije

KAJ JE BIL PROJEKT »SREDNJEEVROPSKI ZELENI KORIDORJI« - CENTRAL EUROPEAN GREEN CORRIDORS – CEGC?

Projekt CEGC je pomemben korak k koordinaciji in sinhronizaciji različnih evropskih projektov. na področju elektro mobilnosti. Uporaba mreže polnilnih postaj po Evropi tako ni več le vizija, ampak je postala realnost. Študije izpostavljajo povečano integracijo energetskega sistema in potreb voznikov kot tudi poudarjajo potrebo po integraciji z informacijskimi sistemi proizvajalcev avtomobilov, kar bo pripomoglo k nadaljnjemu izboljševanju sprejemanja elektromobilnosti.

CEGC je bil skupni projekt za izgradnjo čezmejne infrastrukture za hitro polnjenje električnih vozil, ki je povezal Avstrijo, Slovaško, Slovenijo, Nemčijo in Hrvaško. Konzorcij CEGC je bil ustanovljen na osnovi razpisa TEN-T v letu 2013, in se je izvedel s pomočjo finančnih sredstev Evropske unije na področju vseevropskega transportnega omrežja. Partnerji, ki so združuili moči za realizacijo tega projekta v letu 2015, so bili: VERBUND AG (- koordinator projekta), Bayern Innovativ, BMW, Mesto Zagreb, Vlada Republike Slovenije in SODO d. o. o., GreenWay, Nissan, OMV, Schrack Technik, SMATRICS, Renault-Nissan, Volkswagen, ZSE.

KAJ JE BIL CILJ PROJEKTA?

Projekt je zasledoval dva ključna evropska cilja in sicer uresničitev zmanjšanje odvisnosti od nafte (dekarbonizacija) in predvsem ublažitev vpliva prometa na okolje. Cilj evropskega projekta “Central European Green Corridors (CEGC)“ je bil do konca leta 2015 vzpostaviti gosto mrežo hitrih polnilnih postaj v Avstriji, na Slovaškem in v Sloveniji s povezavami do Munchna v Nemčiji in Zagreba na Hrvaškem. Poleg vzpostavitve infrastrukture se zagotavlja interoperabilnost in sinergija med državami, ki so bile vključene v projekt. Narejen je bil pomemben korak k lažji odločitvi voznikov za prehod na električna vozila.

KAJ JE BIL PROJEKT ZELENI KORIDORJI SLOVENIJE?

S projektom Zeleni koridorji Slovenije omogočamo razvoj elektro mobilnosti v Sloveniji. Potekal je v okviru evropskega projekta “Central European Green Corridors (CEGC)“, katerega cilj je bil do konca leta 2015 vzpostaviti gosto mreže hitrih polnilnic za električna vozila na avtocestnem križu Slovenije. Projekt je bil odobren in sofinanciran s strani Evropske komisije na osnovi javnega razpisa na področju vseevropskih prometnih in energetskih omrežij -Trans-European Transport Network (TEN-T).

V Republiki Sloveniji je skladno z določili Energetskega zakona EZ-1 družba SODO v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo RS vzpostavila osnovno infrastrukturo hitrih polnilnic za baterijska električna vozila na AC križu. V projektu, sofinanciranim s sredstvi EU, je bilo postavljenih 26 hitrih polnilnic, ki uporabnikom električnih vozil omogočajo polnjenje z 50 kW DC in hkrati 43 kW AC. Projekt postavitve 26 hitrih polnilnic v RS na AC križu je bil del projekta CEGC (srednjeevropski zeleni koridorji), kjer je na koridorju držav Slovaška , Avstrija, Nemčija, Slovenija in Hrvaška postavljenih skupno 115 sodobnih hitrih polnilnic, na katerih je zagotovljena interoperabilnost in omogočen sistem roaminga. Postavitev 26 hitrih polnilnic je bila v RS zaključena in predana v uporabo  leta 2015.

ZAKAJ JE BIL POLEG MINISTRSTVA NOSILEC PROJEKTA IZGRADNJE HITRIH POLNILNIC SODO D. O. O.?

SODO d. o. o. je po Energetskem zakonu zadolžen za razvoj osnovne javne infrastrukture hitrih polnilnic cestnih električnih vozil na avtocestnem križu.

KAJ VSE SODI V NABOR NUDENJA STORITEV PONUDNIKA STORITEV (T.IM. SERVICE PROVIDERJA) NA INFRASTRUKTURI HITRIH POLNILNIC SODO NA AC KRIŽU RS, KI JIH NUDI DRUŽBA PETROL?

Na podlagi pogodbenega razmerja med družbama SODO in PETROL, kot ponudnika storitev-Service providerja na infrastrukturi hitrih polnilnic SODO na AC križu RS, sodi v okvir nudenja storitev družbe PETROL, d. d. naslednje:

  • Zagotavljanje brezhibnega in neprekinjenega delovanja ter razpoložljivosti polnilne postaje,
  • Zajem podatkov o parametrih polnjenja in izvedba obračuna storitve polnjenja EV,
  • Zagotavljanje Roaminga uporabnikom polnilne infrastrukture SODO preko Roaming platforme, z zagotovitvijo vseh podpornih funkcionalnosti definiranih v projektu CEGC
  • Zagotavljanje plačevanja opravljene storitve polnjenja na polnilni postaji z naslednjima plačilnima instrumentoma; RFID identifikacijska kartica in predplačniško kartica, ki omogoča uporabo hitrih polnilnic tudi uporabnikom brez sklenjenega pogodbenega razmerja s ponudnikom storitev
  • Zagotavljanje interoperabilnosti s polnilno infrastrukturo partnerjev srednjeevropskega projekta TEN T CEGC po pogojih Konzorcijskega sporazuma, 
  • Zagotavljanje podatkov lastniku polnilne infrastrukture SODO parametrih polnjenja za potrebe poročanj, izdelave statistik, izvajanja vzdrževanja, obratovanja in razvoja distribucijskega omrežja,
  • Plačevanje računov za omrežnino, dodatke in prispevke, skladno z izdanimi omrežninskimi računi za merilna mesta 26 polnilnih postaj. (ponudnik storitve evidentiran na merilnem mestu polnilne postaje kot plačnik z možnostjo proste izbire dobavitelja e.e.)
  • Zagotavljanje pomoči uporabnikom polnilne postaje (help-desk),
  • Nadgradenj IKT na polnilni postaji, skladno z zadnjim stanjem tehnike,
  • Zagotavljanje podatkov uporabnikom polnilne infrastrukture o razpoložljivosti, zasedenosti, rezervacijah in okvarah-nedelovanju hitrih polnilnic, preko spletnega servisa za b2b in brskalnika ter mobilne aplikacije.

Poleg storitev polnjenja bo pogodbi PETROL zagotovil še naslednje:

  • da bo zagotavljal morebitne dodatne potrebne funkcionalnosti polnilne postaje, glede na zahteve trga;
  • da bo izvajal periodične preglede v smislu preveritve funkcionalnosti delovanja vseh segmentov polnilne postaje v toku delovanja polnilnega cikla;
  • da bo izvajal dodatne aktivnosti izobraževanja in promocije z namenom spodbujanja trajnostne e-mobilnosti.

KOLIKO HITRIH POLNILNIC ZA ELEKTRIČNA VOZILA JE DELOVALO KONEC LETA 2015?

V okviru projekta CEGC , katerega del so tudi Zeleni koridorji Slovenije, je bilo zgrajenih 115 postaj za hitro polnjenje. Od tega v Sloveniji po celotni trasi avtocestnega križa 26 hitrih polnilnic za električna vozila na katerih lahko hkrati polni 52 električnih vozil.

KOLIKŠNA JE BILA VREDNOST PROJEKTA?

Končna vrednost izvedbe projekta oz. izgradnje 26 hitrih polnilnic na avtocestnem križu v Sloveniji znaša 1,7 mio €, od tega je bilo 620.000 € evropskih sredstev.

ALI LAHKO NA HITRIH POLNILNICAH ZA ELEKTRIČNA VOZILA BATERIJO POLNIJO VSA ELEKTRIČNA VOZILA, KI SO NA TRGU?

Hitre polnilnice za električna vozila imajo več standardno tehnologijo z AC/Tip 2, DC/Combo 2, kot tudi vmesnik DC/CHAdeMO, kar pomeni, da je zagotovljena kompatibilnost z večino električnih vozil na trgu. Vse polnilne postaje skupaj predstavljajo eno povezljivo omrežje. To pomeni, da je po vzpostavitvi regionalne mreže hitrih polnilnic v Avstriji, na Slovaškem in v Sloveniji, kot tudi na dodatnih polnilnih mestih na Hrvaškem in v Nemčiji voznikom in lastnikom električnih vozil omogočeno nemoteno in udobno potovanje onstran meja.

ALI MENITE, DA BO S POLNILNICAMI NARASEL DELEŽ ELEKTRIČNIH AVTOMOBILOV? S KAKŠNIMI MEHANIZMI IN PRIJEMI BI LAHKO IMELI NA SLOVENSKIH CESTAH VEČ ELEKTRIČNIH AVTOMOBILOV?

Mnenja smo, da bodo sedaj, ko je vzpostavljena hitra polnilna infrastruktura, ljudje pri sprejemanju svojih odločitev o nakupu električnega vozila ali predelavi obstoječega v električno vozilo imeli dodatno spodbudo, da se odločijo za električno vozilo, še posebej, če bodo za to s strani eko sklada prejeli finančno spodbudo in hkrati bili deležni ugodne davčne politike.

Dovolj visoke finančne spodbude, kot so subvencije in davčna amnestija za davek na motorna vozila in davek na dodano vrednost, so zagotovo eden izmed mehanizmov, s pomočjo katerih bi imeli na slovenskih cestah več električnih vozil. Lep primer je Norveška, kjer država svojemu državljanu z davčno politiko povrne do polovico vrednosti električnega vozila. Naj ob tem dodamo, da v Sloveniji že danes pri nakupu osebnih avtomobilov na hibridni in električni pogon obstaja za pravne osebe davčna olajšava za investiranje pri davku od dohodka (ZDDPO-2) pravnih oseb.

KAKŠNO VLOGO V PROJEKTU ZELENI KORIDORJI SLOVENIJE SO IMELE DRUŽBE DARS, PETROL IN OMV?

Družbe Dars, Petrol in OMV so v projektu Zeleni koridorji Slovenije nastopale kot partnerji projekta pri zagotavljanju pogojev za izbiro ustreznih lokacij za postavitev hitrih polnilnic za električna vozila.

PO KATERIH KRITERIJIH STE DOLOČILI, KJE BODO POSTAVLJENE HITRE POLNILNICE ZA ELEKTRIČNA VOZILA NA AVTOCESTNEM KRIŽU?

Pri načrtovanju postavitve so bili upoštevani naslednji kriteriji :

  • Prisotnost javnega elektrodistribucijskega omrežja z zadostnimi kapacitetami
  • Medsebojna oddaljenost med polnilnimi postajami na počivališčih cca 50 km
  • Prisotnost gostinske, turistične in ostale ponudbe
  • Premagovanje višinskih razlik na avtocestnem križu
  • Tehnična izvedljivost
  • Upoštevanje varovalnih pasov-področij
  • Cene zemljišč z vidika plačila služnostnih pravic
  • Lastništvo zemljišč

 S KAKŠNIMI OVIRAMI STE SE SREČEVALI PRI IZVEDBI IZGRADNJE HITRIH POLNILNIC NA AVTOCESTNEM KRIŽU?

Do zamika pri rokih za postavitev prvih polnilnic za električna vozila je prihajalo predvsem zaradi revizij v postopku javnega naročanja in pa dodatnih usklajevanj pri izvedbi postopkov pridobivanja pravic razpolaganja z zemljišči predvidenimi za postavitev hitrih polnilnic. Vendar smo jih uspešno rešili in v okviru terminskih rokov tudi začeli z izgradnjo.

KJE VSE SO ZGRAJENE HITRE POLNILNICE ZA ELEKTRIČNA VOZILA V SLOVENIJI?

Lokacije za vseh 26 hitrih polnilnic na počivališčih ob AC križu RS so:

  1. Radovljica jug (Karavanke - Ljubljana)
  2. Radovljica sever (Ljubljana - Karavanke)
  3. Voklo zahod (Kranj - Ljubljana)
  4. Voklo vzhod (Ljubljana - Kranj)
  5. Grabonoš sever (Lendava - Maribor)
  6. Grabonoš jug (Maribor - Lendava)
  7. Dravsko polje sever (Ptuj - Maribor)
  8. Dravsko polje jug (Maribor - Ptuj)
  9. Dobrenje vzhod (Maribor - Šentilj)
  10. Dobrenje zahod (Šentilj - Maribor)
  11. Tepanje zahod (Maribor - Celje)
  12. Tepanje vzhod (Celje - Maribor)
  13. Lom zahod (Ljubljana - Koper)
  14. Lom vzhod (Koper - Ljubljana)
  15. Ravbarkomanda zahod (Ljubljana - Koper)
  16. Ravbarkomanda vzhod (Koper - Ljubljana)
  17. Šempas jug (Nova Gorica - Ljubljana)
  18. Šempas sever (Ljubljana - Nova Gorica
  19. Starine sever (Krško - Novo Mesto)
  20. Starine jug (Novo Mesto - Krško)
  21. Lukovica sever (Maribor - Ljubljana)
  22. Lukovica jug (Ljubljana - Maribor)
  23. Lopata jug (Ljubljana - Maribor)
  24. Ravne (Ljubljana - Koper - Ljubljana)
  25. Grič (Čatež) (Ljubljana - Krško - Ljubljana)
  26. Barje sever (Novo Mesto - Koper)

NA KAKŠEN NAČIN BO POTEKALO PLAČILO POLNJENJA BATERIJE NA HITRIH POLNILNICAH?

Plačilo storitve polnjenja električnega vozila je uporabnikom električnih vozil omogočeno z RFID uporabniško kartico, kjer ima uporabnik električnega vozila sklenjeno pogodbo s ponudnikom storitev – service providerjem na polnilni infrastrukturi SODO. Uporabnikom brez sklenjenega pogodbenega razmerja o zagotavljanju in obračunavanju storitev je omogočeno polnjenje vozila s predplačniško kartico, ki je uporabnikom na vseh 26 lokacijah hitrih polnilnic na voljo na prodajnih mestih bencinskih servisov Petrol in OMV 24 ur.

ALI BODO KONČNI UPORABNIKI ZARADI STROŠKOV IZGRADNJE PLAČEVALI VIŠJO OMREŽNINO?

Ne. Končni uporabniki električne energije zaradi izgradnje hitrih polnilnic na avtocestnem križu ne bomo plačevali višje omrežnine, saj je v ta namen Vlada RS dokapitalizirala SODO d. o. o., ki je v 100 % državni lasti. 

Spletna stran uporablja piškotke za personalizacijo in analizo prometa.